... V Sloveniji imamo tudi območja narave, ki so nadvse dragocena. Ne le za nas, ampak za Evropo in celo še širše. Ta območja so neprecenljivo bogastvo slovenskega naroda, ki bi jih morali spoštovati, občudovati in se jih veseliti. So nekaj, česar drugi nimajo več - pa zelo pogrešajo.Eno takih območij je Volovja reber na obronkih Snežnika. V teh poletnih dneh ena sama lepota cvetočih kraških travnikov, kjer pojejo murni, kjer se spreletavajo ptice - tudi take, ki so na svetovnem seznamu ogroženih vrst. Pokrajina je polna lepote, miru in spokojnosti.
Agencija za okolje Republike Slovenije, organ, ki ga mi vsi plačujemo, da uresničuje z ustavo in z zakoni zajamčeno pravico do zdravega okolja - kar pomeni tudi do narave! - ne najde nobenega razloga, da bi območje obvarovali ...
Neglede katere barve politika je pri koritu, želja po provizijah je enaka in s tem usoda vseh nas!
admin
ARSO: Zelena luč za VE Volovja reber
24. junij 2010
Agencija RS za okolje nam je na zadnji šolski dan posredovala odločbo, s katero prižiga zeleno luč za vetrno elektrarno Volovja reber
ARSO je po dobrih dveh letih in pol, kolikor je trajal maratonski postopek presojanja vplivov vetrne elektrarne Volovja reber na okolje, izdala odločbo, s katero pušča Okoljevarstveno soglasje z dne 26.6.2006 v veljavi. Ko bomo odločbo podrobno preučili, bomo objavili strokovni komentar.
Imata pa obe odločbi že na prvi pogled nekaj skupnega: obe sta bili izdani ravno na začetku počitnic, ko je zaradi dopustov pripravljanje kvalitetne pritožbe zelo oteženo.
Navkljub gnilemu kapitalizmu, zastrupljeni družbi in odtujeno-bolani politiki, namenjeni sami sebi, še migamo! Sicer vedno težji dostop do interneta, še ni dovolj močan razlog, da odnehamo. Torej najprej opravičilo za neažurnost!
Po dolgem času sem bil spet na kolesu in to v velikem stilu, cca 80 km in 1500 do 1600 višinskih metrov. Pot: Il. Bistrica - Črni Dol - Mikula - Škrli - Čaša - Mezelišče - Medvedja Glava - Cifre - Vala - Klanska polica - Gomanška gora - Kuteževo ( Osaka ) in nekdanje kopališče Koren! V nedeljo pa GRS vaja v naši najlepši steni, v Podtabru.
Zlato plaketo občine Ilirska Bistrica za leto 2010 prejme Gorska reševalna služba - reševalna skupina Ilirska Bistrica za svoje dvajsetletno uspešno, prostovoljno, požrtvovalno in človekoljubno delovanje na področju iskanja in reševanja ponesrečenih v gorah in na težko dostopnih mestih.
GRS-reševalna skupina Ilirska Bistrica je s svojo dejavnostjo začela pred 25 leti kot ..
Je že čas, da iz glave odmislimo snežne poljane in se ozremo v kopno skalo. No še zadnja smuka s Snežnika, tokrat datirana v zgodnja 90deseta, 1993 ali 94, ko še nismo imeli turno-smučarske opreme in imeli dile tudi po dva metra. Torej tosezonsko slovo od snega in seveda pozdrav naši, ljubi dohtarci od snežniške ekipe v Manilo: Anja naj ti čevlji Imelde Markos ne bojo pretesni!
Pa, da vreme bo, pa spet, da ne in smo šli, seveda rahlo skeptični. Cilj Kotovo Sedlo, naslonjeno na Jalovec. Jutro je bilo skoraj idealno, Špik smo imeli kot na dlani, a se je počasi nebo spet zaprlo in začelo je deževati. Navkljub dežju, smo se nekaj malega tudi nasmučali in preživeli prijetno, nedeljsko popoldne v planiskem domu, v Tamarju, medtem, ko smo čakali, da neha deževati. Slovo od snega in smuke?
Živimo v času ko smo vsi fascinirani nad Avatarjem in hkrati pozabljamo, da se to dogaja tudi na naših tleh. Človeški pohlep ne pozna meja! Krademo zemljo in naravne vire staroselcem, v zameno pa jim ponujamo religijo, Coca Colo in Mtv. Človeška požrešnost ob smradu nafte uničuje bistvo našega bivanja. Kam gremo?
LpŽigaGo
Leto je naokoli, pomlad je spet tu in plezarija po bližnjem Velebitu dobi nove razsežnosti. Ni lepšega, kot spet stara družba ob plinskem kuhalniku, veselih večerih in plezarija v dobri skali s prijatelji. Letos so prazniki bolj ubogi, a se z malo volje da popraviti škodo! Filmček je posvečen našemu prijateljstvu.
Vojko Čeligoj: Z zadnjim letošnjim aprilskim dnem bo steklo polnih šestdeset let od ustanovitve Filatelističnega društva Ilirska Bistrica.
Društvo je žal čez nekaj let zamrlo; mladina se je porazgubila po srednjih šolah na Reki, v Ljubljani, Cerknem, Mariboru, starejši so omagali. Kljub temu pa zanimanje za filatelistično dejavnost na Bistriškem ni popustilo. Na osrednji pošti v Ilirski Bistrici se je število naročnikov na izdaje poštnih znamk ohranjalo in se mnogokrat približalo številu sto.