O Snežniku

295526_147115488783429_594107522_n

… Haljo vedno zelenih borovcev,
slečev rdečih in belih planik,
spele za goro so vile gorjanke,
dedje so dali ime ji S n e ž n i k…

Drago Karolin, 1977

Snežnik (1796m) je najvišji vrh slovenskega Krasa, hkrati pa tudi najvišja slovenska zunajalpska gora. S svojimi tremi vrhovi, obloženimi s snegom še dolgo v pomlad, je viden z večine drugih slovenskih gorskih vrhov. Pa tudi sam ponuja izjemen razgled po večjem delu domovine, po Istri, Kvarnerskem in Tržaškem zalivu. Že pred dvema tisočletjema so goro s snežno belim vrhom poznali kronisti rimskih osvajanj proti vzhodu in jo imenovali Mons Albius – Bela gora.

Janez Vajkard Valvasor je razgledu s Snežnika namenil slikovit zapis: “Ta gora, ki se na splošno Snežnik imenuje, je s svojim koničastim vrhom res pravi prebijač oblakov. Dvigne te tako visoko, da se z njenega vrha lahko tvoje oko sprehaja po vsej deželi daleč naokrog in da lahko tvoji vidni žarki poletijo tudi prek morja v Italijo, Dalmacijo, Hrvaško, Turčijo in vsepovsod 200-105 exam naokoli. Gora leži ob hrvaško-dalmatinski meji in jo obdaja strašna gozdna divjina…” Potopisci so skozi stoletja k imenu Snežnika dodajali razne pridevke, imenovali so ga Loški Snežnik, Ilirski Snežnik, Notranjski Snežnik, Velikanski Snežnik,Veliki Snežnik, na Hrvaškem ga poznajo tudi kot Kranjski, Slovenski ali celo Kastavski Snežnik, saj ga vidijo z morja prav nad starodavnim mestom Kastav. Po svoje so ga imenovali tudi tujci: Italijani sprva Monte Albio, kasneje Monte Nevoso, za Nemce je bila naša gora Schneeberg, kot stoletni grad pod njim. Kljub vsemu je Snežnik ostal slovenska gora s slovenskim imenom, mogočen branik na jugozahodnem obrobju domovine. Snežnik je samosvoj tudi v geološkem, še posebej pa v botaničnem pogledu. Ponuja množico izjemnih kraških pojavov z brezni, jamami, kraškimi izviri, mrazišči in vidnimi sledovi poledenitev. Obsega največji gozdni kompleks na Slovenskem. Redke botanične zvrsti so bile razlog, da je bil njegov temenski del razglašen za botanični rezervat (1964). Botanične raziskave Snežnika segajo v leto 1827. Za Henrikom Freyerjem je snežniško floro raziskovala še vrsta priznanih botanikov: Ginzberger, Tregubov, dr. Tone Wraber in več mlajših. Njim gre zahvala, da je bogata naravna dediščina Snežnika dobro znana. Posebnost snežniškega rastlinstva je, da tu najdemo rastline, značilne za alpsko območje, in rastline, značilne za gorovja Balkanskega polotoka. Primorska sekcija nemško avstrijskega planinskega društva iz Trsta je 19. 7. 1874 na vzhodni strani Snežnika zgradila planinsko kočo, prvo planinsko postojanko na Slovenskem. Pri gradnji koče je dejavno sodeloval tudi nemški pesnik Rudolf Baumbach, avtor vpesnitve znamenite trentarske legende o Zlatorogu.
Dr. Miha Potočnik je izjemnost Snežnika visoko cenil in to potrdil z mislijo: “Snežnik ni le gora, Snežnik je veličastno kraljestvo!”  Snežnik je domačinom na obeh njegovih straneh starodavni simbol in vse svoje življenje in delo povezujejo s svojo goro. Snežnik je bil ustvarjalni navdih tudi številnim umetnikom slikarjem : Francetu Pavlovcu, Lojzetu Perku, Jožetu Šajnu; pesnikom: Miroslavu Vilharju, Otonu Župančiču, Marički Žnidaršič, Dragu Karolinu; fotografom Bogumilu Brinšku, Ivanu Bičku, Silvestru in Emilu Maražu, Hinku Poročniku in mnogim mlajšim, pa še številnim veščakom pisane besede in glasbe.
Narodnoobrambni razlogi so spodbudili domačine, da so v Ilirski Bistriciže leta 1907 ustanovili ilirsko- bistriško podružnico Slovenskega planinskega društva in že leta 1914 zgradili svojo prvo slovensko planinsko postojanko, Vilharjevo kočo v Črnem Dolu pod Snežnikom. Zadnjo kočo na slovenskem pred prvo svetovno vojno.
Leta 1997 je pošta Slovenije izdala poštno znamko z zimsko podobo Snežnika, po fotografiji domačina Hinka Poročnika. Znamka je bila proglašena za najlepšo slovensko poštno znamko v tem letu in prejela obilo mednarodnih priznanj. Ena izmed nagrad je bil depozit, da igrajo nl online casino. Istega leta je TV Slovenija posnela film o Snežniku v nizu filmov s skupnim naslovom Razgledi slovenskih  gora. Leta 2000 pa je domače Planinsko društvo Snežnik  izdalo pomembno monografsko delo KNJIGO O SNEŽNIKU skupine avtorjev (urednik Vojko Čeligoj).
Zadnja desetletja obišče Snežnik več kot deset tisoč ljudi na leto. Čez njegov vrh vodijo številne planinske poti. Evropska peš pot Baltik-Jadran (E-6 SLO), ki se v slovenskem delu prav na Snežniku povzpne najvišje. Snežnik je izhodišče in cilj planinske poti Snežnik-Snježnik na Hrvaškem. Čezenj poteka slovensko-hrvaška planinska pot, ki povezuje pobrateni mesti Ljubljano in Reko (Rijeko). Snežnik je obvezna točka slovenske razširjene poti in je najvišja točka transverzale kurirjev in vezistov Slovenije. Snežnik je priljubljen kraj srečevanja slovenskih planincev in cilj znamenitih “zimskih pohodov na Snežnik”, ki so skoraj v treh desetletjih privabili na njegov zasneženi vrh več kot 90.000 planincev iz vse Slovenije, sosednjih držav in iz drugih južnoslovanskih dežel.
Na gori in pod njo so tri prijetna planinska domovanja: Koča Draga Karolina na Snežniku (1796 m), Planinski dom na Sviščakih (1242 m), ki je običajno izhodišče za vzpon na vrh in niže, na obrobju snežniških gozdov, še Koča na Kozleku (997 m). Od leta 1975 deluje na Snežniku ob večjih prireditvah tudi snežniška pošta “6259 SNEŽNIK”, ki še vedno velja za najvišje ležečo zimsko pošto v Sloveniji.
Razlogov je torej dovolj za obisk stoletnih snežniških gozdov in samega vrha Velikega Snežnika. Tu je moč zajeti naravo za svojo dušo in telo z veliko žlico. Pridite, ne bo Vam žal. Več o Snežniku preberite na e-straneh PD Snežnik Ilirska Bistrica.

 Spisal Vojko Čeligoj